VSTOPITI ALI NE VSTOPITI V ZK?

2 VSTOPITI ALI NE VSTOPITI V ZK? (1/2)

Mnogi naši ljudje prej ali pozneje dočakajo dan, ko jih predstavnik osnovne organizacije ZK [zveze komunistov] v tovarni, šoli, krajevni skupnosti ali v vasi vpraša, če želijo postati komunisti. Nekateri se tako ali drugače odločijo takoj, drugi si vzamejo nekaj časa za premislek ali za pomenek s svojci. Nekateri pa sploh ne čakajo na pobudo organizacije, ampak lepo pridejo do kakega komunista in mu povedo, da bi radi postali člani ZK.

Kot vemo, so se podmene in okoliščine sprejemanja nenehno spreminjale: V stari Jugoslaviji so lahko postali člani ilegalne KPJ le najbolj zavedni, idejno-politično zgrajeni revolucionarji, ki so se izkazali v boju za delavske in kmečke pravice. Večinoma so najprej delovali v zvezi komunistične mladine (SKOJ); nekateri so bili nekaj časa kandidati za sprejem v članstvo. V času NOB in ljudske revolucije so člansko izkaznico KPJ dobili predvsem najdrznejši ilegalci in borci partizanskih enot, iznajdljivi organizatorji, propagandisti, varnostniki... Merilo je bilo dejanski prispevek k vojaškemu in političnemu boju proti okupatorju in domači izdajalski buržoaziji. Neposredno po vojni so v vrste KPJ vstopali ljudje velike delovne vneme. »Junakom borbe naj slede junaki dela!« je pisalo na zidovih. Obnova razrušene dežele; boj za drva, hrano, surovine... Leto 1948 je prineslo nov velik spopad. Nasprotnik je bil sam Josif Visarionovič Stalin na čelu velike sovjetske partije in države. Tita in CK KPJ je obtožil izdajstva, ker se nista hotela podrediti vodilni vlogi sovjetske partije. Tudi spopad z informbirojem je mnogim ljudem odprl vrata v KPJ, saj je bilo treba ogromno junaštva, naporov in žrtev, da so prenehali hudi politični, propagandni, gospodarski in drugi pritiski... Ko je po dobljenem boju s Stalinom in infrombirojem KPJ (na VI. Kongresu preimenovana v ZKJ) odprla novo stran svetovne zgodovine z uresničitvijo novega tipa humane socialistične družbenosti, samoupravljanja, je v svoje vrste začela sprejemati ljudi, ki so postali pobudniki, nosilci te nove usmeritve... Itn.

Gotovo je bilo v določenih obdobojih mnogo težje kot sedaj postati član, ker je bila organizacija bodisi ilegalna bodisi pollegalna, strogo »kadrovska«. Do kraja jo je »odprlo« pravzaprav njeno prilagajanje samoupravni družbenopolitični principialnosti. Seveda tudi ta odprtost ni bila in ni mišljena tako, da ne bi upoštevali nobenih meril za sprejemanje v članstvo.

Bodoči član naj bi s svojim konkretnim delom dokazoval, da je zavzet borec za socializem. Soglašal naj bi s poglavitnimi idejno-političnimi načeli gibanja, da ne bi pozneje prihajalo do nepotrebnih nesporazumov, prepoznih spoznanj. Pri starejših tovariših igra določeno vlogo preteklost, pri mlajših nobene ali skoraj nobene.

Vsak človek mora sam najti odgovor na vprašanje, ali naj bo član ali ne. Kako bo razmišljal o tem, je seveda odvisno od njegove človeške, značajske kvalitete, od njegovega védenja in znanja, od njegovih družbenih izkušenj in še od česa. Eni bodo mislili o tem poglobljeno, drugi površno – pač odvisno od tega, kakšni so. Nekdo bo pretresal ta problem do kraja načelno in zresnjeno, drugi bo malenkostno računal s tem, kaj bi mu članstvo utegnilo dati ali vzeti...

Napak najbrž ravna tisti, ki se za vstop v ZK ali pa za odklonilen odgovor odloči zaradi koga rugega. Ne vstopi zaradi verne matere... Vstopi zaradi tega, ker so tudi sorodniki člani... Nesamostojnost oziroma nezrelost se lahko maščuje, žal pogosteje organizaciji, ki se obremeni s takšnimi člani, kot pa s tem članom samim.

. . .

Duhovna misel dneva je rubrika, v kateri bomo vsak ponedeljek in petek opoldne od 3. maja do 7. oktobra v obliki radijskega podlistka predvajali košček političnega priročnika Komunistovo dejanje in misel – dostopen in pregleden, a nikakor površen učbenik za vsakodnevno politično delovanje.

Knjigo je leta 1981 izdala politična šola Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Napisal jo je pokojni Vladimir Sruk, humanist in družboslovec ter zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Priročnik Komunistovo dejanje in misel je dokument časa, ko je slovenski narod živel v drugačnem sistemu z drugačnimi izobraževalnimi institucijami in vsebinami. Odtlej se je naš politično-ekonomski položaj v svetu drastično spremenil, znanje predhodnih generacij pa nam je nedostopno in zakrito.

Čeprav smo iztrgani iz lastne zgodovine, so priročniki, kot je Komunistovo dejanje in misel, tudi danes lahko vodilo naprednim posameznikom, ki morajo v svojem delovanju in mišljenju zasledovati najvišje vrednote človečnosti in kolektivnosti.